Sončna elektrarna ni le modna muha. Evropa se vse bolj obrača k obnovljivim virom. Direktiva EU Sloveniji in ostalim članicam nalaga, da do leta 2020 proizvedemo četrtino energije iz obnovljivih virov. En od njih je izraba sončne energije. Energija, ki jo sonce brezplačno pošilja na zemljo, več kot 10.000 krat presega potrebe človeštva. Uporabljamo pa je zaenkrat še premalo.
Poznamo dve vrsti sončnih elektrarn. Lahko so priklopljene v električno omrežje ali stojijo samostojno. Samostojne so lahko na primer na strehah gorskih koč, samotnih kmetij ali vikendov v naravi. Skratka, na stavbah, ki niso povezane v električno omrežje. S postavitvijo sončne elektrarne postanejo samooskrbne. Presežke energije shranijo v akumulator. Od tam jo črpajo ponoči in ob dneh z manj sonca. Potrebujete domačo sončno elektrarno?
Omrežne sončne elektrarne so povezane z električnim omrežjem. Vanj oddajajo presežek energije in iz njega črpajo, ko ne proizvedejo dovolj. Tako ponoči črpajo direktno iz omrežja. Nimajo nikakršnih akumulatorjev za shranjevanje presežkov. V času ko je sonca manj, pride možnost črpanja iz omrežja zelo prav. Presežke energije lahko prodajamo ali pa od leta 2016 uporabimo Net metering. Net metering pomeni, da se nam števec vrti v dve smeri. Ko elektriko vračamo v omrežje, nam števec odšteva stroške. Ponoči in ob slabem vremenu se vrti v drugo smer. Na koncu plačamo le razliko med količino energije , ki smo jo proizvedli in med porabljeno. Pozimi bomo porabili več, poleti pa več proizvedli.
Pri gradnji sončne elektrarne je pomembno kako hitro se investicija povrne. To je odvisno tudi od naravnih danosti naše lokacije. Sončna elektrarna običajno deluje do trideset let. Za čim boljši izkoristek mora biti streha obrnjena proti jugu in imeti primeren naklonom. Če bo na naše sončne celice metalo senco kakšno drevo, smo že izgubili nekaj odstotkov možne proizvodnje energije. Če je hiša na dnu temačne kotline, bo potrebno pogledati za kak drug obnovljiv vir energije.
Lanterne