V gozdu je izjemnega pomena, da so zdrava drevesa, podrast, grmičevje, tla in vse ostala področja. To je možno doseči, če se pravilno izvaja sečnja in spravilo lesa. V tem času, država dodeljuje najrazličnejše finančne pomoči, za lastnike, ki skrbijo za svoje gozdove. Torej tisti, ki se trudi, investira v zdrav gozd, zdrav način življenja, se mu obrestuje, ker s tem, da ohranja zdrav gozd, doprinese k bolj kvalitetnejšemu in kakovostnemu življenje vseh živih bitij.
Za gozdarja predstavlja sečnja in spravilo lesa najtežji del, dela v gozdu. Prav tako sta sečnja in spravilo lesa najnevarnejša posega, ki ju izvaja človek v gozdu. Zato v kolikor lastnik gozda oziroma gozdar ni vešč tem opravilom, bolje, da najame in prepusti ta del opravil izvajalcu, ki pa se spozna na sečnjo in spravilo lesa.
Pomembno je, da se sečnja in spravilo lesa opravljata v času, ki je sploh primeren za to opravilo. V večini primerov se gozdarji odločijo za sečnjo in spravilo lesa, pred zimo.
Torej v času pozne jeseni. Razlog temu je, da je takrat les najkvalitetnejši, najmanj poka. Prav tako pa so takrat večinoma cene za les najvišje. Pozimi se sečnja in spravilo lesa ne opravljata, v primeru, ko je snega veliko. V kolikor pa je snega malo, pa je čas za sečnjo in spravilo lesa še bolj primeren kot jeseni. Zakaj je temu tako? Ker so tla zamrznjena, les lepo drsi. Les pa prav tako ne začnejo napadati najrazličnejši zajedavci, kot tudi ne glive. Zato ni potrebno, da se takoj po sečni še opravi spravilo lesa.
Tisti, ki so verujejo v stare reke, pa še do sedaj niso prišli do utemeljene rešitve, kdaj sta sečnja in spravilo lesa najprimernejša, v času polne lune. Ali je to čas, ko luna raste, ali je to čas po polni luni? Pustimo tem domnevam prosto pot in naj raziskovalci potrdijo le te.
Lanterne